Govor Njene Ekscelence Precastite Michaëlle Jean,
Generalne Guvernerke Kanade,
na slovesna vecerji, ki jo prireja
Njegova Ekscelenca Dr. Danilo Türk,
predsednik Republike Slovenije,
in gospa Barbara Miklic Türk

Brdo pri Kranju, Republika Slovenija
21. oktober 2009

V Kanadi se govori o slovenskem cudežu.

Pod cudežem se razume izjemno pot, ki ji je Slovenija sledila, odkar je razglasila svojo samostojnost 25. junija 1991 ter jo je Kanada uradno priznala januarja 1992.

Moji kanadski sodržavljani ne namigujejo le na izredno iznajdljivost, ki so jo Slovenci dokazali v teh zadnjih 18 letih.

Sklicujejo se tudi na moc vaše identitete, ki vam je pomagala ohraniti vašo edinstvenost skozi zgodovino.

Slovenija je Evropa v malem, a je kljub temu edinstvena: to je brez dvoma eden od razlogov, da je bila prva izmed novih clanic Evropske Unije, ki je prevzela predsedstvo.

In, gospod predsednik,  prav zaradi tega cudeža – ce smem ponoviti ta izraz –  imam ta privilegij in cast, da sem lahko danes tu med vami.

S tem uradnim obiskom, katerega si že tako dolgo želimo in ki ga danes uresnicujem kot Generalna guvernerka Kanade, proslavljamo tudi oba vaša izredna uspeha in tople odnose med obema državama.

Blizu 36,000 Kanadcanov slovenskega porekla pomaga oblikovati današnjo Kanado in menim, da to dodaja element bratstva našim odnosom.

Poleg razvijajocega gospodarskega trga med državama imamo od leta 1992 bilateralne odnose na drugih kljucnih  podrocjih.

Na primer, Slovenija je podprla ottawsko konvencijo o odstranitvi protipehotnih min.

Povrhu tega je Kanada je pomagala slovenski Mednarodni fundaciji za razminiranje in pomoc žrtvam min.

Okrepilo se je tudi sodelovanje med slovensko in kanadsko vojsko, odkar je Slovenija postala redna clanica NATO zveze.

Slovenija je leta 2003 poslala svoje vojaške enote v Afganistan, da sodelujejo s kanadskimi in delo, ki so ga skupaj opravili, je zavidljivo.

To sodelovanje je odlocilen korak, kot ste ga vi, Vaša Ekscelenca,  pravilno poimenovali v svojem govoru na Kolumbijski Univerzi v New Yorku, kot "afganizacijo varnosti".

Kot vrhovna poveljnica sem ponosna, da so bili slovenski vojaki eni od prvih nekanadskih prejemnikov priznanja "Canadian General Campaign Star",  februarja 2006.

In seveda, Vaša Ekscelenca,  svet, v katerem živimo danes, je, kot ste rekli, "policentricen" in želja, ki ste jo izrazili v svojem inavguracijskem govoru,  naj bo solidarnost ena najbolj fundamentalnih vrednot, je zares primerna.

To prepricanje, ki ga iskreno delim z vami, je tudi prepricanje naših sodržavljanov, posebno mladih ljudi, s katerimi govorim, kamorkoli grem; vedno mi povedo, da je solidarnost odgovornost.

To je vsekakor vredno ponoviti, še posebno, ko se pripravljamo 10. decembra proslaviti 61. obletnico Splošne deklaracije o clovekovih pravicah.V njeni preambuli je navedeno, da je “priznanje prirojenega dostojanstva in enake in neodtuljive pravice vseh clanov cloveške družbe temelj svobode, pravicnosti in miru na svetu.”

Kanada je ponosna, da je odigrala vlogo pri pripravljanju in sprejemanju te deklaracije s pomocjo profesorja Johna Humphreya.

Kljub temu, da se je svet od leta 1948 spremenil in je demokracija zelo napredovala, je še zmeraj preveliko število žensk, moških in otrok, katerih elementarne pravice so vsak dan grobo kršene in doživljajo strašno poniževanje.

Zato se moramo zelo potruditi, da spodbudimo spoštovanje clovekovih pravic in okrepimo vlogo ustanov, ki jih podpirajo.

Vem, kako vam je to pomembno, Vaša Ekscelenca, in želim, da se zavedate, da ženska, ki stoji pred vami – ženska, ki je svoje otroštvo preživela na Haitiju, bila  prica enemu najbolj represivnih in krvavih režimov prejšnjega stoletja – ta ženska tudi ve, kako je, ce se njeno dostojanstvo iznici.

To je odgovornost, ki je niti Slovenija niti Kanada ne smeta sprejeti na lahek nacin.

Tako kot "imen, s katerimi se  poimenuje sonce ni dovolj", kot je nekoc zapisal slovenski pesnik Tomaž Šalamun, nikoli ni konca energije, ki jo moramo porabiti, da bi se vsak dan zbudili v svet, ki mu vlada cloveška solidarnost.

Zato z gotovostjo, da smo med prijatelji in v vaši družbi, Ekscelenca, in v duhu razumevanja,  odlocno krenemo, da se s kanadskimi delegati, ki me spremljajo, srecamo z vašimi slovenskimi rojaki.

Zgodaj danes sem imela priložnost posedeti in poklepetati z vami, Vaša Ekscelenca, kakor tudi s predsednikom vlade in predsednikom državnega zbora.

S clani kanadske delegacije se veselimo pogovorov s Slovenci, da prisluhnemo njihovim aspiracijam in skrbem, ki jih delimo v cedalje bolj odprtem in  kompleksnem svetu, od uveljavitve mednarodne pravicnosti do uveljavljanja miru na svetu, od pospeševanja raznolikih in edinstvenih nacinov izražanja do nacinov, kako  pomagati mladim zagotoviti popolno sodelovanje v naši družbi.

V solidarnostnem duhu je tudi to, da se pripravljamo na gostovanje Olimpijskih in paraolimpijskih zimskih iger v Vancouvru februarja in marca 2010.

Pri tem racunamo na vas, naši slovenski prijatelji, da to izjemno srecanje povzdignete v praznovanje zimskih radosti, športnih vrlin in tovarištva.

Zagotavljam vam, Vaša Ekscelenca, da bomo med svojim obiskom znali ceniti lepoto vaše države, države prepolne naravnih cudes, ki se razprostirajo od Julijskih Alp do obale Jadranskega morja.

Prepricana sem, da bom lahko Kanadcanom povedala, da so imeli prav: videla sem cudez v Evropi, ki se imenuje Slovenija.

Vaša Ekscelenca, srcno se zahvaljujem za topel sprejem, ki ste nam ga pripravili in nas castno pogostili s to slavnostno vecerjo.

Naj prijateljstvo med Slovenci in Kanadcani raste naprej in naj bo kazalec svetu o naši veri v boljšo prihodnost.